Ko se ujemajo vsi pristaniški terminali poljubnega omrežja z več vrati, bo vpadni potujoči val, ki ga vnese n-to pristanišče, razpršen na vsa druga vrata in oddan. Če je izhodni potujoči val m-tega priključka bm, potem je parameter sipanja med priključkoma n in priključkom m Smn=bm/an. Dvoportno omrežje ima štiri parametre razprševanja S11, S21, S12 in S22. Ko se oba terminala ujemata, sta S11 in S22 koeficienta refleksije vrat 1 oziroma 2, S21 je koeficient prenosa od vrat 1 do vrat 2 in S12 je koeficient prenosa v nasprotni smeri. Ko se terminal m določenega pristanišča ne ujema, potujoči val, ki ga odbija terminal, ponovno vstopi v pristanišče m. To je mogoče videti enakovredno, saj se vrata m še vedno ujemajo, vendar je na vratih m incident potujočega vala am. Na ta način je v vsakem primeru mogoče navesti sistem sočasnih enačb razmerja med enakovrednimi vpadnimi in izstopnimi potujočimi valovi ter parametri sipanja na vsakem priključku. Na podlagi tega je mogoče rešiti vse karakteristične parametre omrežja, kot so vhodni končni odbojni koeficient, razmerje napetostnih stojnih valov, vhodna impedanca in različni koeficienti prenosa naprej in nazaj, kadar sta terminala neusklajena. To je najbolj osnovno načelo delovanja aanalizator omrežja. Omrežje z enimi vrati je mogoče obravnavati kot poseben primer omrežja z dvema vratima. Poleg S11 je vedno še S21=S12=S22. Pri omrežju z več vrati se lahko poleg enega vhodnega in enega izhodnega priključka ujemajoča se bremena povežejo z vsemi drugimi vrati, kar je enakovredno omrežju z dvema vratima. Z izbiro vsakega para vrat po vrsti kot vhoda in izhoda enakovrednega omrežja z dvojnimi vrati, izvedbo niza meritev in seznamom ustreznih enačb je mogoče rešiti vse parametre sipanja n2 omrežja n-vrat in vse o mogoče pridobiti omrežje n-port. Značilni parametri. Leva stran slike 3 prikazuje princip testne enote pri merjenju S11 s štirimi vratianalizator omrežja. Puščice označujejo poti vsakega potujočega vala. Izhodni signal vira signala u je vhod v vrata 1 testiranega omrežja prek stikala S1 in usmerjenega spojnika D2, ki je vpadni val a1. Odbiti val priključka 1 (to je izhodni val b1 priključka 1) se prenese v merilni kanal sprejemnika prek usmerjenega spojnika D2 in stikala. Izhod vira signala u se istočasno prenaša na referenčni kanal sprejemnika preko usmerjenega spojnika D1. Ta signal je sorazmeren z a1. Torej dvokanalni amplitudno-fazni sprejemnik meri b1/a1, kar pomeni, da se meri S11, vključno z njegovo amplitudo in fazo (ali realnim in imaginarnim delom). Med merjenjem je priključek 2 omrežja povezan z ustreznim bremenom R1, da izpolni pogoje, ki jih določajo parametri sipanja. Druga usmerjena sklopka D3 v sistemu je prav tako zaključena z ujemajočo obremenitvijo R2, da se izognemo škodljivim učinkom. Principi merjenja preostalih treh parametrov S so podobni temu. Desna stran slike 3 prikazuje položaje, kjer naj bo posamezno stikalo pri merjenju različnih parametrov Smn.
Pred dejansko meritvijo se instrument za izvedbo niza meritev, ki se imenujejo kalibracijske meritve, uporabijo trije standardi z znanimi impedancami (kot so kratek stik, odprt tokokrog in usklajena obremenitev). S primerjavo dejanskih merilnih rezultatov z idealnimi (brez instrumentalne napake) rezultati je mogoče vsak faktor napake v modelu napake izračunati in shraniti v računalnik, tako da je mogoče rezultate meritev testirane naprave popraviti. Umerite in ustrezno popravite na vsaki frekvenčni točki. Koraki merjenja in izračuni so zelo zapleteni in presegajo zmožnosti ljudi.
Zgorajanalizator omrežjase imenuje analizator omrežja s štirimi vrati, ker ima instrument štiri priključke, ki so povezani z virom signala, preskušano napravo, merilnim kanalom in merilnim referenčnim kanalom. Njegova pomanjkljivost je, da je struktura sprejemnika zapletena in napaka, ki jo ustvari sprejemnik, ni vključena v model napake.
